Od butarnika do trenja orehov
Objavljeno: 11.10.2011
08:30
Kmetje so pokazali, da znajo biti zelo
inovativni
30 evrov za zimske čevlje
Že kmetijski sejem v Gornji Radgoni nas je prepričal, da so kmetje, vrtnarji, gozdarji, orodjarji pri svojem delu izjemno ustvarjalni. Naj mi navtična srenja ne zameri, a oba slovenska navtična salona, spomladanska Internautica v Portorožu in jesenski Slovenia Boat Show v Izoli, sta v tem pogledu dolgočasna, ljudje pa v nasprotju s splošnim prepričanjem precej manj podjetni od kmetov, traktorskih mehanikov in gozdarjev, ki smo jih srečali v Komendi. Medtem ko se pri kmetijski mehanizaciji zares čuti razvoj, se po morju že 40 let vozimo praktično z enakimi jadrnicami in čolni. A bodimo pošteni, v tem pogledu panogi nista primerljivi, saj se v kmetijstvu obrne neskončno več denarja kot v zabavni navtiki. Se pa pri zadnji vse bolj sveti, dekleta pa so bolj poštirkana.
Sobotno jutro je bilo hladno, živo srebro se je ustavilo na treh stopinjah Celzija, zato smo sejem obdelali v enem krogu. V pičli uri smo zbrali nekaj zanimivosti. Najprej smo se ustavili na šuštarski stojnici čevljarja iz Tržiča. Prijazna črnolasa Barbara mi je ponudila visoke zimske čevlje s kakovostnimi podplati za pičlih 35 evrov. A se hecate?
»Dam vam še sejemski popust, torej 30 evrov.« Čevlji so res delovali kakovostno, niso malce prepoceni, sem pomisli, koliko jim sploh ostane?
»So poceni, a drugače ne bi prodali,« je odgovorila. Torej, za dobre zimske čevlje prav gotovo ni treba odšteti 100 evrov.
Kmetje, inovatorji
Enega najzanimivejših izumov na sejmu je predstavil Matjaž Preložnik iz Radelj pri Novi Cerkvi, ki je zvaril in spravil v pogon hidravlično napravo za izdelavo butar. Če podremo drevo, je z vrhovino veliko dela, zato je lastniki gozda pogosto sploh ne pospravijo. Pa vendarle so to drva, ki ob krizi in visoki ceni nafte še kako prav pridejo. Preložnikov butarnik deluje tako, kot če bi razklenili prste obeh dlani, vanje naložili vejevje in zopet stisnili. Naprava stisne šibje, ki ga nato z motorno žago razrežemo na poljubno velike butare. Na koncu jih zvežemo z vrvico in butare naložimo na prikolico ter shranimo pod streho. Z butarnikom lahko izdelamo do 50 butar na uro. Zelo uporabna naprava v sadovnjakih in dostopnem gozdu, stane pa dobrih 1000 evrov. Preložnik že razmišlja o rešitvi, kako napeljati vrvico, da bi avtomatično povezoval butare. Trg bo pokazal, kako globoka je kriza, kako nam primanjkuje denarja.
Ustavili smo se tudi pri svetlečem se kompostirniku gaja, v katerem lahko pridelujemo kompost iz kuhinjskih odpadkov, ki pa vendarle spada bolj na balkon kot v kuhinjo. V minikompostirniku lahko gospodinja pridela od tri do osem litrov komposta, kar je dovolj za bogatitev prsti na gredi ali v lončnicah.
Strojček za orehe in plastična krava
Marko Knavs iz Trzina je razvil in patentiral mašinco za luščenje orehov. Strojček lupino zdrobi tako, da jedrca ostanejo cela. Poljubno velik oreh vstavimo v košarico in zavrtimo ročico, skorja se zdrobi, v roki nam ostane čisto jedrce.
Skoraj sem se zaletel v velik, belkast svinjski koren, nenavadno podoben ogromnemu peteršilju iz pravljice. »Ne, ne, to je križanec med korenjem in peteršiljem,« mi je jel razlagati možakar na stojnici. »Lahko se uporablja kot korenje ali kot peteršilj, danes eno, jutri za drugo.« Hm, s križanji je bilo vselej hudič, zato se mi je tudi korenčkov peteršilj, imenovan tudi pastinak, zdel pravljičen, za prvič tudi malce bizaren.
Opazili smo tudi stojnico, kjer so razstavili žitna stebla s koreninami in dokazovali, da proaktivator vitalnih funkcij zemlje lahko nadomesti umetno gnojilo. Poenostavljeno povedano gre za sredstvo, ki ne vpliva neposredno na rastlino, ampak pospešuje delovanje bakterij, hrani deževnike, ki rahljajo zemljo, ipd. Menda izjemno učinkovita zadeva, ki si jo je zamislil neki mikrobiolog v Franciji.
Ob izhodu hale z razstavljalci pa je stala plastična krava črno-bele pasme, ki so jo imeli kot model za razstavljanje hlevske opreme. Upamo, da je bila le model, ne pa simbol prihodnosti.
Galerija: